
- Učitelj: Tilen Dominko
- Učitelj: Aleš Jaklič
- Učitelj: Marija Marolt
- Učitelj: Jakob Marušič
- Učitelj: Anja Maver
- Učitelj: Tara Mekic
- Učitelj: Kristjan Panjan
- Učitelj: Nina Ramšak
- Učitelj: Kristjan Sever
- Učitelj: Žan Stanonik
- Učitelj: Karmen Strel
V okviru projekta #pametnomesto 2034 bo Fakulteta za računalništvo in informatiko v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Zavodom Varni internet v novem šolskem letu 2019/20 učencem tretje triade predstavila, jih seznanila in podučila o Internetu stvari (IoT). Internet stvari je namreč tema, ki predstavlja prihodnost jutrišnjega dne. Na izobraževalnem doživetju udeleženci spoznajo kaj Internet stvari je ter zakaj bo v prihodnosti odigral tako pomembno vlogo v življenju vsakega posameznika. Z izobraževanjem, ki se navezuje na splet, internet, tehniko, tehnologijo in programiranje bodo udeleženci spoznali in doživeli, kako novodobna tehnologija in znanost lahko oživi. Z uporabo različnih učnih metod in s pomočjo Micro:Bit-a bodo udeleženci spoznali, načrtovali, sestavljali in sprogramirali čisto pravo pametno mesto, mesto, ki bo prilagojeno prebivalcem leta 2034. Brez skrbi, zabavno bo!
Izobraževalni program je namenjen osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem, ki želijo v okviru pouka, tehniških dni ali krožka z učenci in dijaki izdelati napravo IoT. Program je organiziran kot sklop 3 enodnevnih delavnic (3 x 8 šolskih ur), na katerih udeleženci postopoma gradijo vedno bolj zmogljive naprave. Skozi praktično delo spoznajo NodeMCU tolmač za programski jezik Lua, strojno opremo NodeMCU (ESP8266), uporabo tipal in prikazovalnikov LED in OLED, osnove protokolov TCP/IP in HTTP(S) ter uporabo storitev ThingSpeak v računalniškem oblaku.
Računalniške programe --- navodila, ki računalniku povedo, kaj naj počne --- pišemo v jezikih, ki so za razliko od človeških zelo omejeni, a povsem natančni in nedvoumni. Na delavnici bomo spoznali osnove jezika po imenu python. Računalnik bomo naučili, da nas bo vljudno pozdravil, narisal kak vzorec ali pa nam zastavil kakšno računsko nalogo. Naši programi bodo preprosti, imeli pa bodo marsikaj od tistega, kar imajo veliki.
Računalničarji moramo poleg osnov programiranja pridobiti tudi
vpogled v drugačne programerske tehnike, kot sta proceduralno in
objektno-usmerjeno programiranje. V zadnjih letih se izrazito uveljavlja
funkcijski način programiranja, ki omogoča učinkovito razgradnjo
programa na skupek neodvisnih funkcij, s katerimi je možno program
izvajati tudi paralelno in s tem hitreje.
Pri predmetu se bomo
učili funkcijskega pristopa k programiranju v jezikih Standardni ML in
Racket. Spoznali bomo pojme, kot so tipizacija, leksikalni in dinamični
doseg, funkcijska ovojnica, razvili pa bomo tudi interpreter za lasten
programski jezik. Naš cilj bo pridobiti globje razumevanje v delovanje
programskih jezikov in s tem doseči mojstrstvo pri programiranju.
Predpogoj
za razumevanje snovi predmeta je poznavanje osnov programiranja v
proceduralnih jezikih (Java, C++, Python) in razumevanje koncepta
rekurzije.
Predmet se izvaja s predavanji, sprotnimi laboratorijskimi vajami in izdelavo domačih nalog.